Zdravstveni status ima pomemben vpliv na kakovost življenja (KŽ). Breme bolezni in njihov vpliv na KŽ sta dobro raziskana, podatkov o KŽ pri na videz zdravi populaciji je malo. Namen te študije je bil ugotoviti, kakšna je KŽ zdravih obiskovalcev ambulant družinske medicine (ADM) v Sloveniji ter prepoznati povezavo med samoocenjeno KŽ, demografskimi podatki in določenimi kliničnimi spremenljivkami, ki se jih pogosto določa v ADM. Dobljeni rezultat služi za podporo zdravstvenim delavcem na primarni ravni pri izbiranju usmerjenih intervencij za krepitev KŽ pacientov.
Raziskava je del projekta Razvoj algoritma za določanje genetskega tveganja na primarni ravni zdravstvenega varstva – novo orodje v primarni preventivi (ID L7-9414). V študijo so bili vključeni na videz zdravi udeleženci preventivnega zdravstvenega pregleda, stari med 30 in 65 let, ki so obiskali vnaprej izbrane ADM. Vsaka od teh ADM je vključila 30 zaporednih obiskovalcev. S pomočjo multivariantne analize je bila izračunana povezava med demografskimi značilnostmi, kajenjem, uživanjem alkohola, zaznavanjem stresa, anamnezo telesne dejavnosti, kakovostjo vsakodnevne prehrane, znaki depresivnosti, tveganjem za srčno-žilne bolezni, indeksom telesne mase, krvnim tlakom, glukozo v krvi, vrednostjo maščob v serumu in KŽ. Vprašalnik Eq-5D-3L je bil uporabljen kot kazalnik z zdravjem povezane KŽ. Meja p < 0,05 je bila določena kot statistično značilna.
Med 986 udeleženci raziskave je bilo 650 (64,9 %) žensk in 346 (35,1 %) moških. Povprečna starost je bila 42,7 ±8,6 (30–66) let. Povprečne vrednosti Eq-5D-3L so bile 0,91 ±0,15 (0,05–1,00). V multivariantnem modelu je bila ugotovljena pozitivna povezava med zadostno telesno dejavnostjo in vrednostjo Eq-5D-3L (p = 0,003). Negativna povezava je bila ugotovljena med vrednostjo Eq-5D-3L in višjo starostjo (p < 0,001), ženskim spolom (p = 0,009), znaki depresivnosti (p < 0,001) ter zaznavanjem stresnih obremenitev (p = 0,013).
Rezultati nakazujejo, da je z zdravjem povezana KŽ zdravih odraslih obiskovalcev ADM v Sloveniji primerljiva s podatki bližnjih držav. Iz dobljenih podatkov lahko sklepamo, da je za krepitev KŽ izjemnega pomena, da referenčne sestre in zdravniki paciente motivirajo za povečanje telesne dejavnosti ter učinkovito spoprijemanje s stresom, kar velja predvsem za starejše, ženske ter tiste z znaki depresivnosti.