Pitje alkohola med mladimi je močno povezano z dostopnostjo alkoholnih pijač. V Sloveniji področje dostopnosti alkohola mladim uravnava Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki v 7. členu prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od 18 let. Namen naše raziskave je bil preveriti (1) kako dosledno v različnih trgovinah v Sloveniji upoštevajo zakonski ukrep o prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim, in (2) učinkovitost dveh različnih intervenciji, namenjenih prodajalcem pri izboljšanju doslednosti izvajanja zakonskega ukrepa. Želeli smo pridobiti tudi boljše razumevanje prakse izvajanja zakonskega ukrepa s strani prodajalcev in prodajalk.

Raziskava je zasnovana na nenaključnem kvazieksperimentalnem pristopu k raziskovanju. Osredotoča se na izvedbo (1) komunikacijske intervencije in (2) intervencije s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije. Prva intervencija prodajalce z intervencijskimi materiali opominja na pomembnost izvajanja ZOPA ter na njihovo vlogo pri skrbi za zdravje mladih. Druga intervencija je izvedena v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom. Z metodo skritega nakupovanja je bilo v dveh valih – pred izvedbi intervencij in po njih – opravljenih 97 meritev poskusa nakupa alkoholne pijače z nastavljeno mladoletno osebo. Protokol za poskus nakupa alkoholne pijače je bil določen vnaprej, sodelujoči skriti kupci in opazovalci so bili zanj posebej usposobljeni. Da bi dobili boljši vpogled v kontekst izvajanja ZOPA, smo z odprtim vprašanjem v vprašalniku o nakupnem procesu zbrali poročila skritih kupcev o interakciji v času poskusa nakupa. Opravili smo tudi 40 polstrukturiranih intervjujev s prodajalci o njihovih izkušnjah z izvajanjem ZOPA.

Meritve so pokazale visoko stopnjo neupoštevanja ZOPA prodajalcev v različnih trgovinah v šestih izbranih slovenskih mestih. Stopnja upoštevanja ZOPA se je znatno izboljšala po intervencijah s Tržnim inšpektoratom RS. Izmerili smo korelacijo med zavrnitvijo nakupa alkoholne pijače mladoletni osebi in zahtevo po predložitvi osebnega dokumenta, a žal smo izmerili nizko stopnjo zahtev po predložitvi osebnega dokumenta tako pred intervencijami kot po njih. Iz intervjujev s prodajalci smo pridobili vpogled v zaznane ovire in spodbude za spoštovanje ZOPA v praksi.

Kljub uspešnosti intervencij je upoštevanje ZOPA še vedno slabo, kar bi morda moralo politične akterje spodbuditi k dopolnitvi ZOPA in sankcij za njegovo neupoštevanje. Uvedba licenc za prodajalce alkoholnih pijač, ki so lahko v primeru kršitve ZOPA odvzete, bi lahko bila ena od dopolnitev. Morda bi to spodbudilo vodstva trgovskih verig, da svojim prodajalcem ponudijo usposabljanja s konkretnimi usmeritvami za prakso izvajanja zakonske dolžnosti. V Sloveniji se od prodajalcev zahteva, da sledijo ZOPA in zavrnejo prodajo alkoholne pijače mladoletni osebi.