V Sloveniji je delež laikov, ki so pripravljeni oživljati osebo v srčnem zastoju, majhen. Z namenom vpeljave obveznih izobraževalnih vsebin iz oživljanja v osnovne šole smo si zadali za cilj izmeriti stopnjo znanja, ki jo osnovnošolci v zadnji triadi osnovne šole pridobijo po izobraževanju o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja.

V kohortni raziskavi tipa »pred–po«, ki je zajemala 566 učencev, starih med 12 in 15 let, smo z vprašalnikom, sestavljenim iz 15 vprašanj, v 15 šolah v obdobju od aprila do maja 2018 preverili učinek teoretičnega in praktičnega izobraževanja iz oživljanja na nivo znanja učencev dva meseca po izvedenem izobraževanju. Podatki so bili obdelani z univariatno, bivariatno in multivariatno analizo.

Stopnja znanja se je po izvedenem izobraževanju v vseh treh po velikosti primerljivih razredih značilno izboljšala (p = 0,001). Največji napredek so dosegli učenci sedmega razreda, torej najmlajši (povprečna starost 12,5 let; p = 0,001), ki so v povprečju dosegli za 2,65 točk višjo oceno (razpon 0–15 točk). Neodvisni napovedni dejavniki nivoja znanja pred izvedenim izobraževanjem so bili starost (p = 0,001), indeks telesne mase (p = 0,037), ženski spol (p = 0,006) ter predhodna prisotnost na izobraževanju o oživljanju (p = 0,024); po izobraževanju pa je bil z nivojem znanja povezan le spol učencev (p = 0.002). Deklice so tako pred izobraževanjem kot po njem dosegle za 0,7 točk višjo oceno od dečkov.

V veliki kohorti slovenskih osnovnošolcev, starih med 12 in 15 let, smo dokazali značilno višjo stopnjo teoretičnega znanja po izvedenem izobraževanju. Uvedba izobraževanja o temeljnih postopkih oživljanja je najbolj učinkovita pri 12,5 letih (7. razred osnovne šole). Zgodnja uvedba obveznega izobraževanja o temeljnih postopkih oživljanja bi lahko zmanjšala ovire pri nudenju oživljanja, kar bi dolgoročno lahko povečalo delež